Trajnostni razvoj je skupen izraz za različne prakse, ki se zavzemajo za ohranjanje biotske raznolikosti ter za čim manjše izkoriščanje materialnih in energetskih virov pri načrtovanju, gradnji objektov in njihovi uporabi. Namen teh praks je zmanjšati vpliv človeka na okolje in si s tem zagotoviti čim boljše življenjske pogoje, ki bodo trajali tudi v prihodnost. Lastniki hiš lahko k trajnostnemu razvoju precej pripomorejo sami. Največ metod trajnostnega razvoja je na voljo lastnikom, ki se šele odločajo za novogradnjo, saj ti nadzorujejo vse faze izvedbe pri svoji hiši. A tudi lastnikom starejših objektov, ki načrtujejo temeljito obnovo hiše, so na voljo enostavni prijemi, ki bodo precej pripomogli k trajnostnemu značaju hiše.
Začne se s trajnostnim načrtovanjem za prihodnost
Za trajnostno gradnjo se začnemo odločati že v zgodnji fazi načrtovanja. Velikost objekta močno vpliva na porabo energije in materialov za njegovo izgradnjo, zato se je bolje odločiti za manjši objekt, ki bo deloval manj obremenjujoče na okolje. Pri načrtovanju tlorisa je dobro upoštevati njegovo splošno orientacijo in temu prilagoditi razporeditev prostorov, da bi tako čim bolj izkoristili sončno svetlobo in lokalne značilnosti terena. S pravilno umeščenostjo hiše v okolje je mogoče privarčevati pri ogrevanju, smiselna razporeditev prostorov pa prav tako pripomore k višji kvaliteti bivanja.
Izbirajmo lokalne in naravne materiale
Naravni materiali v naš dom ne bodo vnašali nepotrebnih (in včasih toksičnih) kemičnih snovi, prav nasprotno: dokazano je, da naravni materiali, kot so les, blagodejno vplivajo na počutje stanovalcev. Les je tudi obnovljiv vir, prav tako pa njegova obdelava ne bremeni okolja. Lesene hiše, ki so narejene iz lokalnega lesa, so zato lep primer trajnostne gradnje. Če pa se odločamo za temeljito prenovo zidane hiše, lahko les uporabimo za stavbno pohištvo. Lesena okna in vrata so najprimernejša izbira. Menjava oken je priložnost še za izboljšanje celotnega toplotnega ovoja starejših objektov. Ker se večina energije izgublja prav skozi dotrajana okna, je vgradnja oken z boljšimi izolativnimi lastnostmi pomemben korak k trajnostno zasnovanemu domu.
Prizadevajmo si za trajnostni način gradnje
Gradnja, ki ne zahteva veliko energije in pri tem ne proizvede veliko odpadnega materiala, sledi smernicam trajnostnega razvoja. Dober primer trajnostne gradnje je montažna gradnja, saj so sestavni elementi izdelani vnaprej, v kontroliranem okolju, s čimer se znatno zmanjša količina odpadnega materiala. Montažna gradnja velikokrat uporablja tudi materiale, kot je les, in ostale materiale, ki jih je mogoče reciklirati – taki so na primer kovinski deli. Montažna gradnja je prav tako zelo učinkovita, saj je potrebno veliko manj energije in časa za njeno dokončanje. Z montažnim načinom gradnje privarčujemo tako pri uporabi materialov, kot tudi energiji, in s tem veliko manj obremenimo okolje.
Dober toplotni ovoj hiše zniža porabo energije za ogrevanje
Največji strošek, ki se izraža v porabljeni energiji in denarju, zahteva določen objekt za uravnavanje bivanjske temperature. Pozimi so to stroški ogrevanja, poleti pa stroški hlajenja prostorov. Vsi lastniki hiš dobro vedo, da je mogoče stroške ogrevanja in hlajenja precej zmanjšati s kvalitetnim toplotnim ovojem objekta. K dobremu toplotnemu ovoju štejemo streho, ki je kakovostno izolirana, dovolj debelo fasado ter seveda kvalitetno stavbno pohištvo. Največjo razliko pri porabi se občuti prav z menjavo oken oziroma z vgradnjo oken, ki imajo trojno zasteklitev in okvir z dobrimi izolativnimi lastnostmi. Lesena okna s trojno zasteklitvijo so na primer odličen primer uporabe lokalnih materialov za stavbno pohištvo, ki znatno vpliva na energijsko učinkovitost hiše. Enako velja za vgradnjo kakovostnih lesenih vrat.
Izraba obnovljivih virov za ogrevanje
Stroške ogrevanja bivalnih prostorov pa seveda še bolj znižamo z uporabo obnovljivih virov za njihovo ogrevanje. Toplotne črpalke, na primer, izkoriščajo energijo iz okoliškega zraka, zemlje ali podtalnice in jo nato uporabljajo za ogrevanje prostorov ali sanitarne vode. Tudi sončni kolektorji delujejo na podoben način, le da za svoje delo izkoriščajo sončno svetlobo. Izraba obnovljivih virov zares ne obremenjuje okolja, stroški ogrevanja oziroma hlajenja pa lahko upadejo za večkratni količnik, kar nedvomno razveseli vsakega lastnika hiše. Pri tem je vredno poudariti, da je tak način ogrevanja dostopen tudi za lastnike starejših hiš, ki se odločajo za prenovo. Dodaten sistem ogrevanja je mogoče namreč priključiti na že obstoječ način ogrevanja in tako izkoriščati oba.
Višja kakovost bivanja z več naravne svetlobe
Trajnostni razvoj je usmerjen tudi v višjo kvaliteto bivanja, kar se odraža v boljših bivanjskih pogojih. Mednje prištevamo kakovost zraka v bivanjskih prostorih, temperaturo zraka in prisotnost naravne svetlobe. Vse bolj so namreč znani pozitivni učinki naravne svetlobe na splošno počutje, čemur se prilagajajo tudi smernice v arhitekturi. Pri novih objektih pogosto srečamo velike steklene površine. Velika lesena okna, ki so večkratno zastekljena, imajo dobre izolacijske lastnosti in ne slabšajo učinkovitosti celotnega toplotnega ovoja, obenem pa v hišo spuščajo velike količine naravne svetlobe. Vgradnja večjih oken pri obnovi povsem preobrazi starejšo hišo in ji podeli veliko bolj sodoben videz. Hkrati pa menjava oken poskrbi še za druge vidike trajnostnega vidike hiše, kar pripomore tudi k nižji porabi energije.