V prihodnjem letu (2020) bo v veljavo stopila tudi evropska direktiva o energetski učinkovitosti stavb, ki želi zmanjšati izpuste škodljivih emisij v ozračje, izboljšati energetsko učinkovitost in povečati izrabo obnovljivih virov. Z naslednjim letom bo tako skoraj nič‑energijska gradnja postala obvezna za vse vrste novogradenj.

Nizkoenergijske hiše so prihodnost.

Med načrtovanjem in gradnjo nizkoenergijske hiše se je treba natančno posvetiti njenemu toplotnemu ovoju, ki je eden najpomembnejših delov vsakega objekta. Obstaja več certificiranih konstrukcijskih sistemov, kjer toplotna izolacija v ovoju pozimi preprečuje ohlajanje objekta, poleti pa preprečuje njegovo pregrevanje.

Sistem ogrevanja nizkoenergijske hiše zaradi majhnih potreb po toploti deluje na nizkih temperaturah, zaradi česar ni občutka toplih tal in zato tudi ne negativnega vpliva talnega ogrevanja na uporabnika.

Alternativni vir ogrevanja pri nizkoenergijskih in pasivnih gradnjah je lahko sončna energija iz kolektorjev, v kombinaciji s kaminom z vodnim toplotnim izmenjevalcem. Sodobni solarni sistemi ob pravilnem dimenzioniranju pokrijejo prek 90% letno porabljene energije za pripravo sanitarne vode in ogrevanja. Iz sonca pridobljena energija tako služi tudi kot podpora ogrevanju prek različnih toplotnih izmenjevalcev. Ta sistem deluje zelo dobro, če hiša leži na pravilno orientirani lokaciji, kjer je veliko sonca tudi pozimi.