Dobro je, da vsi lastniki hiš, pa naj bodo to lastniki montažnih ali klasično zidanih hiš, za svoj dom vestno skrbijo in ga redno vzdržujejo. Primarni namen vzdrževanja hiše je ohranjanje njene uporabnosti, saj z rednim odpravljanjem manjših napak podaljšujemo življenjsko dobo konstrukcije in posameznih delov objekta, obenem pa podaljšujemo čas do naslednje korenite obnove. V vsakem primeru je vzdrževanje smiselno tudi iz finančnega vidika, saj z njim ohranjamo nepremičninsko vrednost hiše. Poleg finančnih prednosti pa zagotavlja skrb za hišo še višjo kvaliteto bivanja, saj je dokazano, da prostor, v katerem ljudje preživijo veliko svojega časa, vpliva na njihovo splošno počutje. V lepši in bolje vzdrževani hiši, kjer vsi sistemi brezhibno delujejo, se bomo tako počutili prijetneje in udobneje.

Največja nadloga za lastnike hiš je zamakanje in zadrževanje vlage

Da bi čim bolj ohranili hišo v nepoškodovanem stanju, je potrebno posebno pozornost nameniti vlagi, ker povzroča ta največ škode na hišah. Priporočljivo je, da vsaj enkrat na leto temeljito pregledamo cel objekt in sisteme, ki imajo stik z vodo ali vlago. Pravočasno odkritje zamakanja ali večje vsebnosti vlage lahko reši marsikateri glavobol v prihodnosti. Najbolje je, da hišo pregledamo sistematično. Najprej se lotimo strehe in preverimo, ali je strešna kritina nepoškodovana in da so spoji pri dimniku nepropustni. Streha ščiti celo hišo pred meteornimi vodami, in če pride do poškodbe na njej, se škoda postopoma širi na konstrukcijo in notranjost. Med pregledom strehe se posvetimo tudi žlebovom. Ne samo da jih je potrebno enkrat na leto očistiti listja in ostale nakopičene nesnage, preveriti je še treba, ali se v njih zaradi ledu niso pojavile luknjice. Če takšno poškodbo odkrijemo, jo moramo čim prej odpraviti, saj drugače meteorna voda odteka po zunanjih zidovih in načenja fasado. Podoben pregled ponovimo pri odtokih in preverimo, da odvajajo vodo stran od temeljev hiše. Enkrat na leto je dobro preveriti še vodovodno napeljavo, če se glavni ventili še zlahka zapirajo in če je kje mogoče opaziti neobičajno zadrževanja vode. Pozorno spremljanje stanja okoli vodovodne napeljave je sicer priporočljivo čez celo leto, ker so stroški saniranja napak povezanih z vodo velikokrat res visoki.

Pravočasno odpravljanje mehanskih poškodb

Mehanske poškodbe je priporočljivo odpravljati čim prej, zagotovo pa v manj kot v letu dni. Mehanske poškodbe, kot so udarnine ali praske, kazijo videz hiše in dajejo videz zanemarjenosti, hkrati pa, če jih ne saniramo dovolj hitro, lahko privedejo do večje materialne škode. To velja za poškodbe vseh materialov: kovine, lesa in betona. Poškodovana kovina je zaradi načetega zaščitnega sloja barve izpostavljena vremenskim vplivom, zato začne pospešeno rjaveti; poškodovan les je izpostavljen vlagi, algam in insektom; razpoke v betonu okoli hiše pa lahko privedejo do zamakanja temeljev hiše.

Vzdrževanje stavbnega pohištva – skrb za okna in vrata

Okna in vrata so poleg fasade in strehe najbolj izpostavljeni del hiše, ker pa so ponavadi narejeni iz lesa, si zaslužijo posebno pozornost in nego. Lesena okna so bila v starih objektih najšibkejši del hiše, saj niso dobro tesnila, zato je vdor vlage les kmalu načel. Zahtevala so redno barvanje in menjavanje tesnil, ki so se prej obrabila. Vzdrževanje lesenih oken v sodobnih objektih pa je postalo dokaj preprosto, saj so novejša lesena okna pogosto že pri izdelavi dobro impregnirana in dodatno zaščitena z laki, tako da je priporočljivo zgolj redno čiščenje. Kljub temu je dobro enkrat na leto preveriti, v kakšnem stanju so tesnila in kovinski mehanizmi oken, ter jih po potrebi naoljiti. Z barvanjem in večjimi vzdrževalnimi deli pa lahko pri kakovostnih lesenih oknih počakamo vsaj kakšno desetletje, če ne celo več. Podobno je pri vhodnih in balkonskih vratih, ki jih je potrebno redno čistiti, preverjati kovinske mehanizme in jih po potrebi naoljiti. Če so bila vrata in okna kvalitetno izdelana in vgrajena, se izognemo marsikateremu strošku vzdrževanja, kar dobro upoštevati je pri izbiri novega stavbnega pohištva.

Večja vzdrževalna dela – prenova fasade in strehe

Manjša vsakoletna vzdrževalna dela resda pripomorejo k boljši ohranjenosti hiše, vendar nas v daljšem časovnem obdobju vseeno čakajo korenitejši vzdrževalni posegi. V grobem naj bi se velika vzdrževalna dela zvrstila v naslednjem vrstnem in časovnem zaporedju: po desetih letih je dobro prebarvati fasado in vse kovinske in lesene dele, kar pripomore ne samo k zaščiti, temveč tudi k osvežitvi videza hiše. Po približno tridesetih letih lahko pričakujemo sanacijo strehe in lesenih oziroma kovinskih ograj. Pri tem je treba omeniti, da je to zgolj časovni okvir, ki je odvisen od mnogih dejavnikov, od vrste strešne kritine do stanja lesene konstrukcije pod njo. Po petdesetih letih pa ne bi smeli biti presenečeni, če bomo primorani menjati fasado, okna, tlake, kopalnice in napeljavo. Takšne so okvirne smernice, vendar se dejanska stanja posameznih objektov med seboj zelo razlikujejo. Razkorak med različnimi stanji hiš je mogoče iskati v različnih materialih, ki so bili uporabljeni za gradnjo, v kvaliteti gradnje hiše, kot tudi v različno močni izpostavljenosti vremenskim vplivom. Pri tem ne gre zanemariti še vpliva rednega in skrbnega vzdrževanje hiše, ki smo ga opravili v vseh teh letih.